Laško pivo

Laško pivo se prileže tako podnevi kot tudi ponoči. Nepogrešljiv je na veselicah, rojstnodnevnih zabavah, ob gledanju tekem, po napornem dnevu, na plaži in še seveda kje drugje. Zagotovo pa se je z njim najboljše odžejati kar doma, na lastnem kavču po dolgem in napornem dnevu. Glede na to, da ta pijača vsebuje alkohol, je nikakor ne pijte predno boste sedli za volan ali pa celo med vožnjo. 

V nadaljevanju tokratnega članka se bomo posvetili Laškemu pivu. Ta tematika je še posebno priljubljena med ljubitelji piva. V kolikor ste med njimi tudi vi ali pa vas zanimajo informacije o tem, vas prijazno vabimo, da nadaljujete z branjem.

Najprej vam bomo na kratko predstavili proces, preko katerega nastaja omenjeno pivo. Ali ste vedeli, da se vse skupaj začne že v prostoru, ki se imenuje varilnica? Tam namreč pripravljajo tako imenovano hmeljeno Laško pivo. Omenjeni proces varjenja je izredno pomemben, saj lahko z njim pivovarji dosežejo le najboljše pogoje za delovanje encimov, kvasovk in tako vplivajo na nastanek končnega profila piva. V času varjenja pa Laško pivo potuje skozi več različnih faz, ki vam jih bomo predstavili v nadaljevanju.

Faze izdelave Laškega piva

Prva faza se imenuje drozganje (navlažijo slad in ga zdrobijo skupaj z Laško pivovarsko vodo). Tako nastane mešanica, ki se imenuje drozga. Slednjo je nujno potrebno potopoma segrevati, da nastanejo najbolj optimalni pogoji za delovanje encimov. Pri tem nastanejo tudi topne snovi, in to sta ekstrakt in sladica. 

V drugi fazi poteka proces precejanja. To je nekakšen ločitveni proces, saj s precejanjem ločujejo sladico in netopne snovi. Na tem mestu lahko kot zanimivost zapišemo, da pri tem nastajajo majhne tropine. Slednje pa kmetje dodajajo h krmi, saj so izredno kakovostne. 

Nato sledi tretja faza oziroma proces kuhanja sladice s hmeljem. Slednjega dodajajo postopoma, saj vrsta in količina hmelja vplivata na želeni tip piva. Pivovarji v podjetju Laško se lahko pohvalijo s tem podatkom, da uporabljajo le svetovno znane sorte hmelja, ki rastejo na slovenski zemlji. V zadnjem času pa so za nekatere nove produkte začeli uporabljati tudi prvovrstne sorte hmelja, ki rastejo v tujini. 

V naslednji fazi sledi še bistrenje ali sedimentacija in seveda zelo pomembno hlajenje. Glede na to, da na tej stopnji pivo še vedno ni končano, je zato bistveno, da preide še skozi tri ključne procese. Prvi se imenuje alkoholno vrenje in traja od pet do sedem dni. Potem pa nastanejo alkohol, ogljikov dioksid in še več drugih stranskih produktov, ki vplivajo na kakovost piva. Proces vrenja poteka pri točno določeni temperaturi in tlaku. Temperatura pa je odvisna od vrste želenega piva. Pri celotnem procesu se sprošča toplota, zato je potrebno s hlajenjem konstantno vzdrževati temperaturo alkoholnega vrenja. 

Torej vrenje je najbolj prispevalo k temu, da je nastalo mlado pivo. Sledi še zorenje, ki je najdlje trajajoči proces pri nastajanju piva. Najbolj pogosto namreč traja od 3 do 4 tedne. Čas pa lahko prilagodijo tudi glede na to, kakšno vrsto piva si želijo. Zorenje poteka pri temperaturi od 0 do -1°C.

Zadnji proces se imenuje filtracija, ki poskrbi za to, da pivo dobi lep in čist videz (ni več motno). Poleg tega ta proces tudi vpliva na daljši rok uporabe. Laško pivo ne vsebuje konzervansov. Tako je pivo pripravljeno, da ga lahko pivovarji le še napolnijo. Ta dejavnost poteka v temu namenjenih prostorih (polnilnicah). Laško pivo namreč se pretaka po polnilni linijah direktno v embalažo (steklenice, pločevinke, sodi, idr.), ki jo shranijo na palete, v zaboje in kartone. Slednje pa odpeljejo do trgovin, gostiln in še kam drugam.

Celoten potek nastanka omenjenega piva je pod strogim in rednim nadzorom pivovarjev v Laškem. Tam imajo redno vzdrževane in urejene prostore za varjenje piva ter odlične pogoje za delo.